Vecer.com: Bob leta 2018

Bob dneva ...

Ponedeljek, 20. maj 2019
Trivo Krempl, direktor družbe AJM: "Največja napaka staršev je, da delajo "sina po poklicu", da otroka programirajo kot svojega naslednika."

Sobota, 18. maj 2019

Uroš Macerl, okoljevarstvenik: "Grozljivo je, da se degradacije dojemajo kot nekaj neizogibnega, skoraj kot elementarne nesreče, krivci, naj gre za privatna podjetja ali državne institucije, pa se vedno izognejo odgovornosti."

Petek, 17. maj 2019

Dr. Andrej Stopar, odgovorni urednik: "Hitimo, hlastamo, pozabljamo. Bi se pred nami v trenutku osredotočanja odprlo le brezno praznine, ki ga ne bi mogli preživeti, in je hitenje le mehanizem preživetja, odtegnjen točno v pravem trenutku? Ko je konec."

Četrtek, 16. maj 2019

Bojan Krajnc, TV-ustvarjalec: "Politična elita nam bo še naprej iskala primernega gospodarja. Kaj več od nje niti ne pričakujemo. Gospodarji se pač menjajo. A bič ostane. Za vedno. Ker je hrbet skrivljen biča vajen in željan."

Sreda, 15. maj 2019

Matej Slivnik, pediater: "Lahko si naučeno prijazen, vljuden in korekten, proti čemur nimam absolutno nič, in celo trdim, da takšen moraš biti, če tega nimaš v sebi. Če se pa razdajaš kot mi tu, je to del nas."

Torek, 14. maj 2019

Dragan Bosnić, gimnazijski profesor: "Šola še vedno preferira pridne, ubogljive in seveda učljive otroke. Nič narobe! Ali so to tisti, ki jim zaupamo našo prihodnost? Jaz bi jo zaupal iznajdljivim, kritičnim, radovednim ..."

Ponedeljek, 13. maj 2019
Slavko Polak, biolog: "Skokovito v geološkem smislu pomeni več tisočletij ali sto tisočletij. Danes smo priča izjemno hitremu izumiranju vrst že v kar nekaj zadnjih desetletjih. To je tisto, kar ni naravno in je skrb zbujajoče."

Sobota, 11. maj 2019

Jure Poglajen, humanitarec: "Še vedno smo tako egoistični, da ne želimo deliti, kar imamo. Slovenija je med najbogatejšimi državami na svetu in čas je bil in je še vedno, da začnemo deliti. Da spoznamo, da smo vsi odgovorni za vse."

Petek, 10. maj 2019

Boštjan Narat, glasbenik in filozof: "Ne razlagajte mi, kaj vse me ogroža, in ne pridigajte mi o koncu civilizacije. Civilizacija sem jaz, dokler sem človek, in ne s tujim strahom okužena pokveka."

Četrtek, 9. maj 2019

Brigita Frlež, podjetnica: "Ko ostaneš v starejših letih brez službe, postane pomembno,
kaj znaš delati in kako se tega sam lotiš.
Konkretno delo je tisto, kar ti daje veselje
do življenja."

Sreda, 8. maj 2019

Mojca Lazar, specializantka družinske medicine: "S tem, ko se zdravniki zavzemamo za boljše delovne pogoje, se obenem zavzemamo za dobro naših pacientov. Ne gre, da več časa kot njim namenjamo računalnikom."

Torek, 7. maj 2019

Matjaž Gruden, pravnik in diplomat: "Strah ni nekaj, kar gre jemati zlahka. A je strah mogoče tudi umetno ustvarjati, podpihovati in izkoriščati. Ni in ne more postati univerzalni zapik za barabe in alibi za pogrezanje v nečlovečnost."

Ponedeljek, 6. maj 2019

Jurica Ferenčina, zdravnik: "Ni težko, ko so ljudje bolni, problem je, ko želijo biti bolni, čeprav so zdravi. In ti si tisti, ki mu pri tem nočeš pritrditi."

Sobota, 4. maj 2019

Mirjana Koren, direktorica muzeja: "Če ljudje radi živijo v svojih okoljih, so sami najboljši turis-tični animatorji. Ne zapuščajo svojega okolja, ampak se z njim identificirajo, ga raziskujejo, skrbno vzdržujejo in so dobri gostitelji."

Petek, 3. maj 2019

Pavel Ledinek, inovator in direktor podjetja Lestro Ledinek: "Delo bi morala biti vrednota, ne pa, da mamice svojih sinčkov ne dajo za vajence, ker je to ponižujoče."

Torek, 30. april 2019

Adi Smolar, kantavtor: "Delo mora biti vrednota, danes ga sprejemamo kot nekaj, kar nam zagotavlja eksistenco, vendar je pravo delo v resnici tisto, ki ga opravljaš z veseljem, ne za plačo in položnice."

Ponedeljek, 29. april 2019
Bogdan Biščak, nekdanji politik, alpinist: "Dandanes ne vidim nobene želje po tem, da bi politiki iskali kakšne nasvete. Vse vedo sami."

Petek, 26. april 2019
Ivan Grobelnik - Ivo, junak druge svetovne vojne: "Smo v takšni demokraciji, kjer lahko vsak dela, kar hoče, te tudi popljuva, pa za nič ne odgovarja. Manjka odgovornosti."

Četrtek, 25. april 2019
Dr. Oto Luthar, znanstvenik: "Politiki ne morejo več živeti kampanjsko od volitev do volitev, vmes pa se pač ukvarjati sami s seboj. Začeti se bodo morali ukvarjati s temami, še posebno tistimi, ki so si jih zapisali v svoje politične programe."

Sreda, 24. april 2019

Uroš Kaurin, dramski igralec: "Mesto so ljudje, ki v njem živijo. Mesto so ljudje, ki v njem delajo. Mesto so ljudje, ki ga obiskujejo."

Torek, 23. april 2019
Andrej Rozman Roza, pesnik, pisatelj, dramatik, performer ...: "Ker brez slovenskega jezika ne bi bilo slovenske države, se mi zdi nedržavotvorno obdavčiti izdelke, ki ta jezik širijo."

Sobota, 20. april 2019

Boštjan Klun, komunikator: "Odgovorite si pošteno, kdaj ste šli z odprtimi očmi skozi mesto. Kako se vam zdi? Jaz sem obupan. Čeprav Maribor ni le središče, si ga vzemimo za predmet opazovanja. Mesto je devastirano. Kot bi nam bilo vseeno zanj."

Petek, 19. april 2019

Marja Guček, Mladinski kulturni center Maribor: "Zaskrbelo me je, da mladi vidijo življenje kot vedno bolj prazno. Tudi stres, o katerem govorijo, občutimo v centru, ker mladi to vedno bolj jasno izražajo."

Četrtek, 18. april 2019

Primož Čučnik, urednik: "Večje založbe praktično ne izdajajo več poezije, tudi kratko prozo nerade, češ da se ne prodaja in da je nihče ne bere, krog pa je seveda začaran, saj je trg po mojem že zdaj prezasiče n z dolgo prozo."

Sreda, 17. april 2019
Slavko Vinčič, nogometni sodnik in podjetnik:
"Da je Maribor mesto z velikimi poslovnimi priložnostmi, danes ne moremo govoriti. To kaže tudi število ljudi, ki delajo prek meje v Avstriji ali pa še dlje."

Torek, 16. april 2019
Kristina Božič, novinarka: "Če kaj, zgodovina uči, da je pot pravičnosti včasih dolga, a smer proti njej usmerja in navdihuje generacije vedno znova."

Ponedeljek, 15. april 2019
Metka Trdin, igralka in pobudnica Odprte šole 9: "Javna šola je v redu za večino ljudi, ni vse slabo. A vendar mislim, da je čas za neko novo, korenito preoblikovanje šole, podobno reformi Marije Terezije."

Sobota, 13. april 2019
Romana Jordan, nekdanja evropska poslanka: "Večletno nezadovoljstvo ljudi z razmerami v politiki je pripeljalo v položaj, da je volilno telo sprejelo vsakogar, samo da je nov."

Petek, 12. april 2019
Boštjan Narat, glasbenik in filozof: "Dokler se v starejših ne ugledamo kot v ogledalu, dokler jih doživljamo kot tiste druge, kot tujce, smo družba samovšečnosti in infantilnosti."

Četrtek, 11. april 2019
Uroš Rojko, skladatelj: "Nekdo, ki se dan za dnem komaj prebija skozi življenje, bržkone nima posluha za umetnost. Priča smo tudi množicam, ki imajo zadovoljene potrebe in kljub temu nimajo posluha za umetnost. Gre torej za duhovno stanje družbe, ki stagnira."

Sreda, 10. april 2019
Dr. Franc Trček, poslanec: "Potovanje z vlaki je v bistvu vračanje v prednatalno fazo. Ponavljajoči se ritem, ki te ali uspava ali ti, podobno kot sneženje, ustvari zvočno kuliso za razmislek."

Torek, 9. april 2019
Vlasta Zorko, akademska kiparka: "Samo še v poeziji se najde človek z njemu lastno intuicijo in drobnim opazovanjem, kjer ni nenehnega bombardiranja z vizualnimi in slušnimi atrakcijami."

Ponedeljek, 8. april 2019
Marko Zevnik, ustanovitelj zavoda Sopotniki: "Želimo preseči miselnost, da je skrb za starostnike zgolj naloga sorodnikov. Je naloga celotne družbe, vseh, da poskrbimo za vse člane naših skupnosti."

Sobota, 6. april 2019
Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma: "Če kdo skoči na planiški skakalnici, je to petkrat na dan v medijih, če pa skoči na baletnem podiju, pa enkrat opolnoči."

Uroš Macerl, okoljevarstvenik: "Grozljivo je, da se degradacije dojemajo kot nekaj neizogibnega, skoraj kot elementarne nesreče, krivci, naj gre za privatna podjetja ali državne institucije, pa se vedno izognejo odgovornosti."

Dr. Andrej Stopar, odgovorni urednik: "Hitimo, hlastamo, pozabljamo. Bi se pred nami v trenutku osredotočanja odprlo le brezno praznine, ki ga ne bi mogli preživeti, in je hitenje le mehanizem preživetja, odtegnjen točno v pravem trenutku? Ko je konec."

Bojan Krajnc, TV-ustvarjalec: "Politična elita nam bo še naprej iskala primernega gospodarja. Kaj več od nje niti ne pričakujemo. Gospodarji se pač menjajo. A bič ostane. Za vedno. Ker je hrbet skrivljen biča vajen in željan."

Matej Slivnik, pediater: "Lahko si naučeno prijazen, vljuden in korekten, proti čemur nimam absolutno nič, in celo trdim, da takšen moraš biti, če tega nimaš v sebi. Če se pa razdajaš kot mi tu, je to del nas."

Dragan Bosnić, gimnazijski profesor: "Šola še vedno preferira pridne, ubogljive in seveda učljive otroke. Nič narobe! Ali so to tisti, ki jim zaupamo našo prihodnost? Jaz bi jo zaupal iznajdljivim, kritičnim, radovednim ..."

Jure Poglajen, humanitarec: "Še vedno smo tako egoistični, da ne želimo deliti, kar imamo. Slovenija je med najbogatejšimi državami na svetu in čas je bil in je še vedno, da začnemo deliti. Da spoznamo, da smo vsi odgovorni za vse."

Boštjan Narat, glasbenik in filozof: "Ne razlagajte mi, kaj vse me ogroža, in ne pridigajte mi o koncu civilizacije. Civilizacija sem jaz, dokler sem človek, in ne s tujim strahom okužena pokveka."

Brigita Frlež, podjetnica: "Ko ostaneš v starejših letih brez službe, postane pomembno,
kaj znaš delati in kako se tega sam lotiš.
Konkretno delo je tisto, kar ti daje veselje
do življenja."

Mojca Lazar, specializantka družinske medicine: "S tem, ko se zdravniki zavzemamo za boljše delovne pogoje, se obenem zavzemamo za dobro naših pacientov. Ne gre, da več časa kot njim namenjamo računalnikom."

Matjaž Gruden, pravnik in diplomat: "Strah ni nekaj, kar gre jemati zlahka. A je strah mogoče tudi umetno ustvarjati, podpihovati in izkoriščati. Ni in ne more postati univerzalni zapik za barabe in alibi za pogrezanje v nečlovečnost."

Jurica Ferenčina, zdravnik: "Ni težko, ko so ljudje bolni, problem je, ko želijo biti bolni, čeprav so zdravi. In ti si tisti, ki mu pri tem nočeš pritrditi."

Mirjana Koren, direktorica muzeja: "Če ljudje radi živijo v svojih okoljih, so sami najboljši turis-tični animatorji. Ne zapuščajo svojega okolja, ampak se z njim identificirajo, ga raziskujejo, skrbno vzdržujejo in so dobri gostitelji."

Pavel Ledinek, inovator in direktor podjetja Lestro Ledinek: "Delo bi morala biti vrednota, ne pa, da mamice svojih sinčkov ne dajo za vajence, ker je to ponižujoče."

Adi Smolar, kantavtor: "Delo mora biti vrednota, danes ga sprejemamo kot nekaj, kar nam zagotavlja eksistenco, vendar je pravo delo v resnici tisto, ki ga opravljaš z veseljem, ne za plačo in položnice."

Uroš Kaurin, dramski igralec: "Mesto so ljudje, ki v njem živijo. Mesto so ljudje, ki v njem delajo. Mesto so ljudje, ki ga obiskujejo."

Boštjan Klun, komunikator: "Odgovorite si pošteno, kdaj ste šli z odprtimi očmi skozi mesto. Kako se vam zdi? Jaz sem obupan. Čeprav Maribor ni le središče, si ga vzemimo za predmet opazovanja. Mesto je devastirano. Kot bi nam bilo vseeno zanj."

Marja Guček, Mladinski kulturni center Maribor: "Zaskrbelo me je, da mladi vidijo življenje kot vedno bolj prazno. Tudi stres, o katerem govorijo, občutimo v centru, ker mladi to vedno bolj jasno izražajo."

Primož Čučnik, urednik: "Večje založbe praktično ne izdajajo več poezije, tudi kratko prozo nerade, češ da se ne prodaja in da je nihče ne bere, krog pa je seveda začaran, saj je trg po mojem že zdaj prezasiče n z dolgo prozo."

Slavko Vinčič, nogometni sodnik in podjetnik:
"Da je Maribor mesto z velikimi poslovnimi priložnostmi, danes ne moremo govoriti. To kaže tudi število ljudi, ki delajo prek meje v Avstriji ali pa še dlje."

Metka Trdin, igralka in pobudnica Odprte šole 9: "Javna šola je v redu za večino ljudi, ni vse slabo. A vendar mislim, da je čas za neko novo, korenito preoblikovanje šole, podobno reformi Marije Terezije."

Romana Jordan, nekdanja evropska poslanka: "Večletno nezadovoljstvo ljudi z razmerami v politiki je pripeljalo v položaj, da je volilno telo sprejelo vsakogar, samo da je nov."

Boštjan Narat, glasbenik in filozof: "Dokler se v starejših ne ugledamo kot v ogledalu, dokler jih doživljamo kot tiste druge, kot tujce, smo družba samovšečnosti in infantilnosti."

Uroš Rojko, skladatelj: "Nekdo, ki se dan za dnem komaj prebija skozi življenje, bržkone nima posluha za umetnost. Priča smo tudi množicam, ki imajo zadovoljene potrebe in kljub temu nimajo posluha za umetnost. Gre torej za duhovno stanje družbe, ki stagnira."

Marko Zevnik, ustanovitelj zavoda Sopotniki: "Želimo preseči miselnost, da je skrb za starostnike zgolj naloga sorodnikov. Je naloga celotne družbe, vseh, da poskrbimo za vse člane naših skupnosti."

Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma: "Če kdo skoči na planiški skakalnici, je to petkrat na dan v medijih, če pa skoči na baletnem podiju, pa enkrat opolnoči."

Uroš Macerl, okoljevarstvenik: "Grozljivo je, da se degradacije dojemajo kot nekaj neizogibnega, skoraj kot elementarne nesreče, krivci, naj gre za privatna podjetja ali državne institucije, pa se vedno izognejo odgovornosti."

Dr. Andrej Stopar, odgovorni urednik: "Hitimo, hlastamo, pozabljamo. Bi se pred nami v trenutku osredotočanja odprlo le brezno praznine, ki ga ne bi mogli preživeti, in je hitenje le mehanizem preživetja, odtegnjen točno v pravem trenutku? Ko je konec."

Bojan Krajnc, TV-ustvarjalec: "Politična elita nam bo še naprej iskala primernega gospodarja. Kaj več od nje niti ne pričakujemo. Gospodarji se pač menjajo. A bič ostane. Za vedno. Ker je hrbet skrivljen biča vajen in željan."

Matej Slivnik, pediater: "Lahko si naučeno prijazen, vljuden in korekten, proti čemur nimam absolutno nič, in celo trdim, da takšen moraš biti, če tega nimaš v sebi. Če se pa razdajaš kot mi tu, je to del nas."

Dragan Bosnić, gimnazijski profesor: "Šola še vedno preferira pridne, ubogljive in seveda učljive otroke. Nič narobe! Ali so to tisti, ki jim zaupamo našo prihodnost? Jaz bi jo zaupal iznajdljivim, kritičnim, radovednim ..."

Jure Poglajen, humanitarec: "Še vedno smo tako egoistični, da ne želimo deliti, kar imamo. Slovenija je med najbogatejšimi državami na svetu in čas je bil in je še vedno, da začnemo deliti. Da spoznamo, da smo vsi odgovorni za vse."

Boštjan Narat, glasbenik in filozof: "Ne razlagajte mi, kaj vse me ogroža, in ne pridigajte mi o koncu civilizacije. Civilizacija sem jaz, dokler sem človek, in ne s tujim strahom okužena pokveka."

Brigita Frlež, podjetnica: "Ko ostaneš v starejših letih brez službe, postane pomembno, kaj znaš delati in kako se tega sam lotiš. Konkretno delo je tisto, kar ti daje veselje do življenja."

Mojca Lazar, specializantka družinske medicine: "S tem, ko se zdravniki zavzemamo za boljše delovne pogoje, se obenem zavzemamo za dobro naših pacientov. Ne gre, da več časa kot njim namenjamo računalnikom."

Matjaž Gruden, pravnik in diplomat: "Strah ni nekaj, kar gre jemati zlahka. A je strah mogoče tudi umetno ustvarjati, podpihovati in izkoriščati. Ni in ne more postati univerzalni zapik za barabe in alibi za pogrezanje v nečlovečnost."

Jurica Ferenčina, zdravnik: "Ni težko, ko so ljudje bolni, problem je, ko želijo biti bolni, čeprav so zdravi. In ti si tisti, ki mu pri tem nočeš pritrditi."

Mirjana Koren, direktorica muzeja: "Če ljudje radi živijo v svojih okoljih, so sami najboljši turis-tični animatorji. Ne zapuščajo svojega okolja, ampak se z njim identificirajo, ga raziskujejo, skrbno vzdržujejo in so dobri gostitelji."

Pavel Ledinek, inovator in direktor podjetja Lestro Ledinek: "Delo bi morala biti vrednota, ne pa, da mamice svojih sinčkov ne dajo za vajence, ker je to ponižujoče."

Adi Smolar, kantavtor: "Delo mora biti vrednota, danes ga sprejemamo kot nekaj, kar nam zagotavlja eksistenco, vendar je pravo delo v resnici tisto, ki ga opravljaš z veseljem, ne za plačo in položnice."

Uroš Kaurin, dramski igralec: "Mesto so ljudje, ki v njem živijo. Mesto so ljudje, ki v njem delajo. Mesto so ljudje, ki ga obiskujejo."

Boštjan Klun, komunikator: "Odgovorite si pošteno, kdaj ste šli z odprtimi očmi skozi mesto. Kako se vam zdi? Jaz sem obupan. Čeprav Maribor ni le središče, si ga vzemimo za predmet opazovanja. Mesto je devastirano. Kot bi nam bilo vseeno zanj."

Marja Guček, Mladinski kulturni center Maribor: "Zaskrbelo me je, da mladi vidijo življenje kot vedno bolj prazno. Tudi stres, o katerem govorijo, občutimo v centru, ker mladi to vedno bolj jasno izražajo."

Primož Čučnik, urednik: "Večje založbe praktično ne izdajajo več poezije, tudi kratko prozo nerade, češ da se ne prodaja in da je nihče ne bere, krog pa je seveda začaran, saj je trg po mojem že zdaj prezasiče n z dolgo prozo."

Slavko Vinčič, nogometni sodnik in podjetnik: "Da je Maribor mesto z velikimi poslovnimi priložnostmi, danes ne moremo govoriti. To kaže tudi število ljudi, ki delajo prek meje v Avstriji ali pa še dlje."

Metka Trdin, igralka in pobudnica Odprte šole 9: "Javna šola je v redu za večino ljudi, ni vse slabo. A vendar mislim, da je čas za neko novo, korenito preoblikovanje šole, podobno reformi Marije Terezije."

Romana Jordan, nekdanja evropska poslanka: "Večletno nezadovoljstvo ljudi z razmerami v politiki je pripeljalo v položaj, da je volilno telo sprejelo vsakogar, samo da je nov."

Boštjan Narat, glasbenik in filozof: "Dokler se v starejših ne ugledamo kot v ogledalu, dokler jih doživljamo kot tiste druge, kot tujce, smo družba samovšečnosti in infantilnosti."

Uroš Rojko, skladatelj: "Nekdo, ki se dan za dnem komaj prebija skozi življenje, bržkone nima posluha za umetnost. Priča smo tudi množicam, ki imajo zadovoljene potrebe in kljub temu nimajo posluha za umetnost. Gre torej za duhovno stanje družbe, ki stagnira."

Marko Zevnik, ustanovitelj zavoda Sopotniki: "Želimo preseči miselnost, da je skrb za starostnike zgolj naloga sorodnikov. Je naloga celotne družbe, vseh, da poskrbimo za vse člane naših skupnosti."

Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma: "Če kdo skoči na planiški skakalnici, je to petkrat na dan v medijih, če pa skoči na baletnem podiju, pa enkrat opolnoči."

Brigita Frlež, podjetnica: "Ko ostaneš v starejših letih brez službe, postane pomembno,
kaj znaš delati in kako se tega sam lotiš.
Konkretno delo je tisto, kar ti daje veselje
do življenja."

Slavko Vinčič, nogometni sodnik in podjetnik:
"Da je Maribor mesto z velikimi poslovnimi priložnostmi, danes ne moremo govoriti. To kaže tudi število ljudi, ki delajo prek meje v Avstriji ali pa še dlje."